Istoriyu Bolezni Lakunarnaya Angina

Streptokokna angina: Čas od okužbe do pojava bolezni je 2 do 3 dni, lahko tudi 1 do 6 dni. Začetek bolezni je nenaden, z mrzlico, ki ji sledi visoka vročina, glavobol, bolečine pri požiranju. Začetek bolezni je nenaden, z mrzlico, ki ji sledi visoka vročina, glavobol, bolečine pri požiranju.

Streptokokne okužbe so ene najbolj pogostih bakterijskih okužb otrok. Zbolijo zlasti otroci med 5 in 15 let starosti. Izvor okužbe so zlasti akutni bolniki, veliko manj pa kronični klicenosci. Pri bolnikih, ki niso bili zdravljeni z antibiotikom, ostaja streptokok v žrelu in nosu še več tednov, čeprav je bolezen prenehala v nekaj dneh. Streptokok se prenaša z neposrednim stikom, zelo verjetno pa tudi s kapljicami sline in nosnim izcedkom, lahko pa se širi tudi preko nepasteriziranega mleka, ki ga okuži nosilec streptokoka ali z mlekom krave, ki preboleva streptokokno vnetje vimen. Do manjših epidemij privede tudi okužba hrane, npr.

Mesa in solat, ki jo pripravlja klicenosec. Streptokokna angina: Čas od okužbe do pojava bolezni je 2 do 3 dni, lahko tudi 1 do 6 dni. Začetek bolezni je nenaden, z mrzlico, ki ji sledi visoka vročina, glavobol, bolečine pri požiranju. Otroci pogosto bruhajo in tožijo zaradi slabosti in bolečin v trebuhu. Bolezen je kratkotrajna, vročina pade v 3 do 5 dneh.

Nebnici in lokalne bezgavke dobijo normalno velikost in obliko šele po nekaj tednih. Značilen potek bolezni ima dve tretjini bolnikov, pri tretjini pa je potek zelo blag. Vendar zapleti po streptokokni okužbi niso odvisni od načina kliničnega poteka bolezni, zato je v tej skupini največ bolnikov z zapleti! Škrlatinka: Potek bolezni je povsem enak streptokokni angini, le da se po koži pojavi tudi izpuščaj. Razvije se drugi dan bolezni, najprej spredaj po telesu, nato se širi na ostalo telo.

Izpuščaja ni na obrazu, dlaneh in podplatih. Včasih je prisoten samo v zgibih, najpogosteje v komolčnem zgibu, pazdušni in kolenski kotanji, v presredku. Kmalu se izpuščaj prične luščiti, ponavadi v velikih zaplatah. Koža na obrazu je samo pordela, med ustnimi koti in nosom pa je značilen trikot bele barve. Tudi v ustni votlini so precej značilne spremembe: otekli, pordeli in obloženi nebnici, jezik, ki je sprva obložen z belimi oblogami, pa se kmalu začne luščiti in postane malinast.

Zapleti streptokokne okužbe: najbolj pogost zaplet je vnetje srednjega ušesa vnetje tkiv ob nohtu vnetje spolovil pri deklicah akutno vnetje ledvic, ki se lahko pojavi med 18. Dnem po začetku bolezni; akutna revmatska vročica 2. Teden po akutni fazi in prizadene sklepe, srce, osrednje živčevje ali podkožje.

Pri gnojni angini in škrlatinki je nujno antibiotično zdravljenje, ki ga predpiše osebni zdravnik, saj zelo skrajša potek bolezni, zmanjša možnost ponovitve in zapletov bolezni. Z zdravljenjem pričnemo čimprej, ravnamo se strogo po navodilih zdravnika, saj samo 10-dnevno zdravljenje zanesljivo premaga okužbo. Zdravnik se lahko odloči tudi za zaščito zdravih družinskih članov, ki živijo z bolnikom v tesnem kontaktu. Če se škrlatinka pojavi v kolektivu (npr. Vrtec, šola) v večjem številu, se zdravnik območnega zavoda za zdravstveno varstvo lahko odloči za zaščito (kemoprofilakso) ostalih članov kolektiva. Oboleli otroci morajo ostati doma, zdravi člani kolektiva pa jemljejo antibiotično zaščito po navodilu zdravnika, s čimer preprečimo nastanek bolezni pri izpostavljenih članih kolektiva (kontaktih). Preberite še: •.

ANGINA PEKTORIS Prehranski dodatki – Ukrepi za zdravo življenje bolnikov Angina pektoris je bolezen, ki nastane zaradi nezadostne preskrbljenosti s količino kisika v srčni mišici. To povzroči stiskanje ali občutek teže v prsih. Angina pektoris je pogosto znanilec srčnega infarkta. Telesni napor in stres povečajo potrebe srca po kisiku, zaradi česar je to mnogokrat sprožilec bolezni. Znaki in Simptomi Značilni simptomi so občutki stiskanja, tičanja, tesnobe, pritiska in teže za prsnico. Pogosto je spremljevalec angine pektoris tudi visok krvni pritisk.

Običajno simptomi sledijo takoj po naporu (psihičnem ali fizičnem). Sprožilci angine pektoris so prav tako lahko čustvena napetost, mrzlo vreme ali večji obroki. Bolečina, ki nastane kot posledica angine pektoris lahko seva tudi v levo ramo oziroma lopatico, levo roko ali čeljust. Bolečina običajno traja od ene do dvajset minut.

Vzroki Angina pektoris je skoraj vedno posledica asteroskleroze – kopičenja holesterolnih oblog, ki postopoma zožijo krvne žile (koronarne arterije) ter zaprejo pot oskrbovanja srca s krvjo in kisikom. Posledica takšne zapore se kaže v zmanjšani oskrbi srčnega tkiva s kisikom. Ko je pritok kisika do srčne mišice znatno zmanjšan ali ko se pojavi povečana potreba srca po kisiku, nastane angina pektoris. Angina pektoris lahko nastane tudi kot posledica hipoglikemije (nizkega krvnega sladkorja). Obstaja pa tudi druga, redkejša vrste angine – Prinzmetalova angina pektoris. Vzroki zanjo niso holesterolne obloge koronarnih arterij, temveč krč koronarne arterije.